… z vetrnico 😉 (več v nadaljevanju)
Naj se pred opisom zadnjega dne turnirja, najprej vrnem k včerajšnjemu večeru. Vzporedno z gala večerjo je namreč potekal tudi srečelov. Tudi Svizci smo kupili nekaj srečk in s tem pomagali organizatorjem. Sreča je opoteča, tako je najprej Konc svoje srečke izgubil, je pa zato Micka z lucky srečko (stevilka 169) zadel pravo pravcato leseno vetrnico. Problem je bil le v tem, da je bila vetrnica premera 1×1 m, kar je za že tako prenatrpan avto predstavljalo nerešljivo uganko. Delali smo čudeze, da smo jo strpali v prtljažnik. Micka jo je namreč namenil svoji tašči, od katere pa pričakuje številne kozarce vloženih kumaric in paprik (upam, da bo tudi ona tole prebrala).
No, pa nazaj k turnirju. Žreb nam je za zajtrk ponovno namenil švicarsko ekipo. Pa smo si rekli, če smo včeraj zadeli leseno vetrnico, ni hudič, da danes ne bi še zmagali … In res, s taktično premišljeno igro smo si priigrali še drugo jeseniško in slovensko zmago na open air turnirjih. Za dober občutek smo okusnemu jutranjemu obroku iz Švice na koncu podarili en end in kljub temu zmagali s 6 : 3. Z dvema zmagama in preštevilnimi endi smo Svizci na koncu med 28 ekipami zasedli odlično ter fenomenalno 19. mesto.
Če zakljucim: turnir je bil nadvse dobrodošla in poučna izkušnja. Igranje na prostem je res nekaj posebnega. Konec koncev so na takšen način pred stoletji začeli s curlingom prvi igralci na Škotskem.
V curlingu velja pravilo: nisi pravi igralec curlinga, če tega neokusiš na naravnem ledu, torej na prostem kot naši predniki. Svizci smo torej pravi igralci že postali, to pa toplo priporočamo tudi ostalim igralcem curlinga v Sloveniji.
Svizci