Pot od zelo prijetnega odhoda v sredo izpred Čopa (hvala družba), do prihoda na Dansko je trajala skoraj 24 ur. Varno sta nas pripeljala Maži in Demc. Na začetku Nemčije nas je pozdravil še svizec Grega, nato prenočitev z, ironično, poljskimi nogometnimi navijači v F1 hotelu v Hannovru. Rdeča nit poti pa je bila kljukica za dviganje sedeža v kombiju ki jo Micka do Danske ni hotel popraviti.
Prenočišče – lesena hišica v kampu 3,5 x 3,5m nam je čisto v redu služila, še sreča, da je bilo vreme lepo in smo jo imel samo za spat. Popoldan smo šli na letališče še po našega trenerja Podbregarja, sledile so filane paprike in samo še debate o curlingu.
Petek – dopoldanski trening, na vsaki stezi po 10 minut, spoznavanje ledu in zadnje piljenje tehnike.Popoldan prva tekma in to s kasnejšimi zmagovalci turnirja – Poljaki. Za nas je bila to prva resna preizkušnja in kje pa, sploh »nismo« imel treme… Kljub temu smo tekmo lepo odigrali, sicer izgubili 6:4, ampak pustili dober vtis, da smo konkurenčni.
Drugi dan, sobota zjutraj, Romunija. Ko smo gledali, kako na treningu »švenka« enega od njih, in dejstvo, da prav tako kot mi tudi oni resno igrajo šele eno leto, smo bili prepričani, da te pa bomo. No ja, pa smo že v prvem endu fasal 4 točke in bili s tem »pokopani«. Ta igra je bila verjetno naša najslabša, končni rezultat 10:3.
Sledila je uradna otvoritev, podobno kot na olimpijskih igrah
Popoldan pa Srbija. Po zaostanku 4:1, smo obrnili rezultat na 7:5. V predzadnjem endu so Srbi izenačili, tako da bi morali v zadnjem endu s hammerjem samo še točko dobit. Pa je nismo. Naš zadnji rumen kamen je za 1 cm zgrešil cilj in zopet sklonjenih glav zapuščamo led; grrrr 8:7. Ja, tekma je pa bila napeta
Tretji dan, nedelja, Islandija. Igrali smo nedeljsko, bolj v prazno, verjetno res pod vtisom prejšnjega dne. V četrtem endu, ko smo fasal 5-ko, je bilo jasno, da bodo oni dali za pijačo. In so res; 10:2
Četrti dan, ponedeljek zjutraj, Luxemburg. Da smo začetniki, pove rezultat. Ko v predzadnjem endu prideš s +4 na -2, komentar ni potreben .
Zvečer, Litva. Resno trenirajo curling 3 leta. To je bila pa šola. Ko nobenega od 48 kamnov zapored ne zgrešijo za več kot 1 cm, nas hitro spravijo na realna tla. Na koncu 11:4.
Zadnji dan, torek, Grčija.Za njih igrajo Nemci in Švicarji, ki so po rodu Grki. Res da niso ne vem kako dobri, igrajo pa curling 5 let in več. No, nam je končno zlaufalo tako bližanje, kot zbijanje, in rezultat 12:0. Z veseljem smo jim dal za pijačo.
Popoldan, Turki. Šolani igralci, v glavnem, grejo se zares. Niti približno jim nismo mogli parirat, no, mi smo svoje naredili dopoldan, na koncu je bilo 13:1
Naslednji dan smo si še malo turistično ogledal Kopenhagen, lepo, ma drago. Potem pa 16 ur vožnje…….. ob 7.30 zjutraj pa so nas pr Čop z rdečo preprogo pričakale naše boljše polovice; neprecenljivo!
Vse v vsemu. Mi smo se imeli zelo fajn. Turnir je pokazal, da nekaj znamo, za priti kam višje bo pa treba še precej kamnov vreči. Nabrali smo si ogromno novega znanja in predvsem izkušenj – pomanjkanje teh je bila verjetno naša najšibkejša stran.