V petek, 7.10.2016 smo se Mamuti namesto v šolo (trenerka Eva pa namesto v službo) podali na mladinski turnir v Füssen. Ne boste uganili s čim smo se peljali. Res je, z avtom, ampak ne kar enim. Zapeljal nas je sponzor slovenskih curling reprezentanc Hyundai.
Po navadi je tako, da tisti, ki je od najdlje pride prvi in tudi pri nas je bilo tako. Kot je omenjeno že v kakšnem preteklem poročilu, smo Mamuti igralci z velikim srcem, zato smo z veseljem priskočili na pomoč organizatorjem in pretovorili nekaj hrane.
Potem pa prva tekma. Na odličnem ledu smo suvereno premagali ekipo, kateri je poveljeval skip Lauer (saj bi napisal tudi ime ekipe, a je le-to zgolj čudno zaporedje črk). Ker se s praznim želodcem ne da igrati, smo si pred naslednjo tekmo privoščili kosilo v rumenem M. Eva nam je pred naslednjo tekmo naročila, da moramo biti do deklet drugače prijazni, a premagamo jih vseeno lahko. In smo jih.
V hostlu nas je pričakal gospod, ki je brž ko ne, zaposlen na črno, saj ga ni na tabli zaposlenih. Dal nam je ključe od sobe, zato nas je veliko bolj kot njegova zaposlitvena pogodba, zanimala naša soba in postelja.
Drugi tekmovalni dan se (na srečo) za nas ni začel v jutranjih, temveč v dopoldanskih urah. Odigrali smo tako kot znamo in še bolj povečali prednost v skupnem seštevku. Večerna tekma pa ni bila samo boj, ampak mesarsko klanje. Udarili smo se z ekipo Obersdorfa. Sam Andy Kapp je rekel, da se na naši progi igra pravi curling, na kar smo po našem mnenju lahko ponosni. Borba nam je kljub neodločenem izidu prinesla prvo mesto v skupnem seštevku, in s tem uvrstitev v finale.
Ker smo se najboljše ekipe turnirja pomerile šele popoldne, smo imeli v nedeljo več kot dovolj časa, da smo si ogledali grad Neuschwanstein in Marienbrücke. Kljub čudovitim razgledom, ki se jih človek zlepa ne naveliča, smo se morali odpraviti nazaj na led, saj nas je čakala še zadnja tekma.
S suvereno zmago v finalu, smo si zagotovili prvo mesto v skupnem seštevku in s tem našo prvo zmago na mednarodnem turnirju! Neprecenljivo! Lepih stvari pa se s podelitvijo pokala in nagrade še niso zaključile. Naši čudoviti starši, in prijatelji so nam pripravili nad vse lepo dobrodošlico, za kar bi se vam na tem mest vsi skupaj radi še enkrat zahvalili.
-Aljaž